V zadnjih tednih je veliko govora o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga izvaja GURS. Gre za sistem, s katerim država določa vrednost vseh evidentiranih nepremičnin v Sloveniji. Na prvi pogled se sliši koristno – hitro lahko preverimo, koliko naj bi bila naša nepremičnina vredna. A zadeva ni tako preprosta.
Osnovni namen vrednotenja nepremičnin je določiti osnovo za morebitni davek na nepremičnine. Čeprav se uradno govori o “statističnih potrebah” in “analizi trga” je jasno, da bodo nove ocene vplivale predvsem na prihodnje morebitne dodatne davčne obremenitve lastnikov.
Po novi metodologiji se ocenjene vrednosti večinoma višajo, kar pomeni, da bi bil ob uvedbi davka ta lahko precej občuten. V praksi bi se strošek davka hitro prenesel tudi v višje najemnine, saj bi lastniki poskušali pokriti dodatne izdatke.
Pomembno je razumeti, da ocenjena vrednost nepremičnine po GURSu ni enaka tržni vrednosti. Tržna vrednost nastane na prostem trgu, ko se srečata kupec in prodajalec. GURS-ove vrednosti temeljijo na statističnih modelih, brez poznavanja dejanskega stanja, opreme ali mikrolokacije nepremičnine – zato so lahko precej drugačne od realnih cen. Če te zanima realna tržna vrednost tvoje nepremičnine izpolni obrazec tukaj…
Zakon lastnikom skoraj ne omogoča učinkovite pritožbe. Možno je le, če vrednost odstopa za več kot 20 % ali 200.000 €, kar je redko. To pomeni, da bo večina lastnikov obtičala z vrednostmi, ki jih država določi sama.
Množično vrednotenje je torej orodje države za oblikovanje davčne osnove in ne odraz resnične vrednosti nepremičnin. Lastniki naj se zato zavedajo, da gre predvsem za administrativni postopek – trg pa bo še naprej določal pravo vrednost njihovih domov, stanovanj in zemljišč.